Sekcija: Dediščina
Poslanstvo
Poslanstvo DVŽU, sekcije za kulturno dediščino, je ohranjanje Slovenske dediščine ter inovativna in strokovna predstavitev le te javnosti.
Uresničujemo ga s svetovanji in predavanji s področja interpretacije kulturne dediščine v povezavi s turizmom, izvajanjem programov razvoja turizma in podeželja ter kreativne industrijami.
Poslanstvo DVŽU, sekcije za kulturno dediščino, je ohranjanje Slovenske dediščine ter inovativna in strokovna predstavitev le te javnosti.
Uresničujemo ga s svetovanji in predavanji s področja interpretacije kulturne dediščine v povezavi s turizmom, izvajanjem programov razvoja turizma in podeželja ter kreativne industrijami.
Interpretacija dediščine
Interpretacija naravne in kulturne dediščine je eno od ključnih orodij za ohranjanje le-te; in ker sta naravna in kulturna dediščina ključni sestavni del lokalne identitete, je interpretacija kot komunikacijski proces izjemno pomembna tudi za njeno ohranjanje.
Z interpretacijo pripovedujemo zgodbo o 'tukaj v tem in tem obdobju' ali zgodbo o 'tukaj in zdaj'. Kakorkoli kakovostna interpretacija vedno temelji na resničnih dejstvih in avtentičnih zgodbah. V tem se bistveno razlikuje od turistične animacije in načrtovanja atrakcij, kjer naj bi bilo pomembno le, da je dogajanje zanimivo.'
Dediščino lahko prepoznamo kot pomemben del trajnostnega razvoja turizma, kjer ni bistven element le zabava, temveč iskanje nečesa več – v naravi, v zgodovini, v nas samih.
Zgodbo o 'tukaj in zdaj' domačini navadno zelo dobro poznajo in ne čutijo potrebe po interpretaciji lastne realnosti, ki jo vsak dan živijo. Drugače pa je z obiskovalci. Bolj ko prihajajo iz drugačenga okolja, bolj potrebujejo tudi interpretacijo sodobnega vsakdanjega življenja območja, kamor prihajajo. Interpretacija zato ni nujno zazrta v pretekla obdobja, lahko posreduje tudi smisle, vrednote, koncepte in odnose, kakršni so tukaj in zdaj.
Obiskovalci, turisti potrebujejo več kot le izlet, kosilo in posteljo. Vedno bolj si želijo izvedeti kaj o krajih in ljudeh, naravi in preteklosti, ki jih obiščejo. Nekateri namenijo vse počitnice prav temu, drugi si najdejo le nekaj informacij, spominkov o kraju, ki so ga obiskali. Naša obveza pa je, da o nas samih vemo veliko in hkrati, da s tem svojim spoštovanjem znamo dati in predati naše bogastvo tudi drugim.
Dediščina je bogastvo krajev, njegova prepoznavnost, originalnosti, edinstvenost, ki se jo zavedajo tako domačini, kot obiskovalci in turisti.
Dediščino lahko prepoznamo kot pomemben del trajnostnega razvoja turizma, kjer ni bistven element le zabava, temveč iskanje nečesa več – v naravi, v zgodovini, v nas samih.
Zgodbo o 'tukaj in zdaj' domačini navadno zelo dobro poznajo in ne čutijo potrebe po interpretaciji lastne realnosti, ki jo vsak dan živijo. Drugače pa je z obiskovalci. Bolj ko prihajajo iz drugačenga okolja, bolj potrebujejo tudi interpretacijo sodobnega vsakdanjega življenja območja, kamor prihajajo. Interpretacija zato ni nujno zazrta v pretekla obdobja, lahko posreduje tudi smisle, vrednote, koncepte in odnose, kakršni so tukaj in zdaj.
Obiskovalci, turisti potrebujejo več kot le izlet, kosilo in posteljo. Vedno bolj si želijo izvedeti kaj o krajih in ljudeh, naravi in preteklosti, ki jih obiščejo. Nekateri namenijo vse počitnice prav temu, drugi si najdejo le nekaj informacij, spominkov o kraju, ki so ga obiskali. Naša obveza pa je, da o nas samih vemo veliko in hkrati, da s tem svojim spoštovanjem znamo dati in predati naše bogastvo tudi drugim.
Dediščina je bogastvo krajev, njegova prepoznavnost, originalnosti, edinstvenost, ki se jo zavedajo tako domačini, kot obiskovalci in turisti.
Dediščina vsakdanjega življenja
prej »etnološka dediščina«, predstavlja najbolj množični del kulturne dediščine.
Srečujemo jo v vaseh, odprtem prostoru oz. kulturni krajini, trgih in mestih. Mednje prištevamo na primer: stanovanjske stavbe, domačije, kmečke, trške in mestne domove, gospodarske in obrtne stavbe, planine, delavske kolonije, pomožne gospodarske stavbe, kot so: sušilnice za sadje in hmelj, kašče, kleti, vinske hrame, vodnjake, napajalnike, kozolce, mline, žage, kovačnice in čebelnjake ter podobno.
Vse stavbe označujejo dediščino načinov življenja ljudi v različnih časovnih obdobjih po pokrajinah na Slovenskem in odražajo skrben odnos človeka do svojega okolja in prostora, v katerem je živel ter ga bolj ali manj vključeval v svoje sodobno življenje.
Kulturni (etnološki) spomenik je najvišja kategorija varstva dediščine. Tako varovane stavbe ali skupine stavb so dragoceni dokumenti časa, prostora, načina življenja in gospodarjenja ljudi na ravni vsakdanjosti, v kateri so nastali. Spomeniki so lahko tudi izbrane stavbe in skupine stavb, ki so bile posebej zavarovane oziroma prenesene na skupno zemljišče kot muzeji na prostem.
Vse stavbe označujejo dediščino načinov življenja ljudi v različnih časovnih obdobjih po pokrajinah na Slovenskem in odražajo skrben odnos človeka do svojega okolja in prostora, v katerem je živel ter ga bolj ali manj vključeval v svoje sodobno življenje.
Kulturni (etnološki) spomenik je najvišja kategorija varstva dediščine. Tako varovane stavbe ali skupine stavb so dragoceni dokumenti časa, prostora, načina življenja in gospodarjenja ljudi na ravni vsakdanjosti, v kateri so nastali. Spomeniki so lahko tudi izbrane stavbe in skupine stavb, ki so bile posebej zavarovane oziroma prenesene na skupno zemljišče kot muzeji na prostem.
Ali ima vaš objekt status nepremične kulturne dediščine? Preverite v registru:
http://www.zvkds.si/sl/nasveti-za-lastnike/
http://www.zvkds.si/sl/nasveti-za-lastnike/
Kaj je kulturna dediščina?
Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina),
ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina).
več na:
http://www.zvkds.si/sl/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/
ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina).
več na:
http://www.zvkds.si/sl/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/
| hereduc_complete_book.pdf |
